1
00:00:02,080 --> 00:00:06,000
Iskanje življenja

2
00:00:08,500 --> 00:00:11,470
Ste se že kdaj spraševali o življenju kje drugje v vesolju?

3
00:00:11,470 --> 00:00:14,600
O naseljenih planetih okrog daljnih zvezd?

4
00:00:14,600 --> 00:00:17,500
Astronomi so se — že stoletja.

5
00:00:17,500 --> 00:00:21,950
Konec koncev, pri množici galaksij, od katerih ima vsaka množico zvezd,

6
00:00:21,950 --> 00:00:24,140
kako bi lahko bila Zemlja edina?

7
00:00:25,500 --> 00:00:30,110
Leta 1995 sta švicarska astronoma Michel Mayor in Didier Queloz

8
00:00:30,110 --> 00:00:34,660
prva odkrila eksoplanet, ki se giblje okrog normalne zvezde.

9
00:00:35,000 --> 00:00:39,490
Od takrat do danes so lovci na planete odkrili stotine tujih svetov.

10
00:00:39,490 --> 00:00:44,780
Velike in majhne, vroče in hladne, potujoče po zelo različnih tirnicah.

11
00:00:45,600 --> 00:00:49,800
Sedaj smo tik pred odkritjem Zemljinih dvojčic.

12
00:00:50,290 --> 00:00:56,290
In v prihodnosti: odkritje planeta z življenjem - to je sveti gral astrobiologov.

13
00:01:02,590 --> 00:01:06,070
Evropski južni observatorij igra pomembno vlogo

14
00:01:06,070 --> 00:01:08,310
pri iskanju eksoplanetov.

15
00:01:09,290 --> 00:01:13,560
Skupina Michela Mayora je našla stotine eksoplanetov z observatorija Cerro La Silla,

16
00:01:13,560 --> 00:01:16,880
ESO-ve prve postojanke v Čilu.

17
00:01:17,890 --> 00:01:19,880
Tole je spektrograf CORALIE

18
00:01:19,880 --> 00:01:23,120
montiran na švicarskem teleskopu Leonhard Euler.

19
00:01:25,030 --> 00:01:30,940
Meri drobceno opletanje zvezd, ki ga povzroča gravitacija planetov v njihovi bližini.

20
00:01:30,940 --> 00:01:37,910
ESO-ov častitljiiv 3,6-metrski teleskop je prav tako na lovu za eksoplaneti.

21
00:01:39,200 --> 00:01:42,320
Spektrograf HARPS je najnatančnejši na svetu.

22
00:01:42,320 --> 00:01:46,680
Doslej je odkril več kot 150 planetov.

23
00:01:51,750 --> 00:01:53,360
Njegova največja trofeja:

24
00:01:53,360 --> 00:01:59,950
bogato osončje, ki ima vsaj pet morda pa celo sedem tujih svetov.

25
00:02:11,330 --> 00:02:13,960
Obstajajo pa tudi drugi načini iskanja eksoplanetov.

26
00:02:22,130 --> 00:02:28,350
Leta 2006 je 1,5-metrski Danski teleskop pomagal pri odkritju daljnega planeta

27
00:02:28,350 --> 00:02:31,350
ki ima le petkrat večjo maso kot Zemlja.

28
00:02:35,500 --> 00:02:39,200
V čem je trik? Gravitacijsko mikrolečenje.

29
00:02:40,040 --> 00:02:45,150
Planet in njegova zvezda prečkata smer, v kateri vidimo neko svetlo zvezdo, ki leži v ozadju,

30
00:02:45,150 --> 00:02:47,320
ter ob tem povečata njeno sliko.

31
00:02:49,420 --> 00:02:54,660
V nekaterih primerih lahko eksoplanete celo ujamete s kamero.

32
00:02:57,960 --> 00:03:04,240
Leta 2004 je NACO, kamera s prilagodljivo optiko na Zelo velikem teleskopu (VLT)

33
00:03:04,240 --> 00:03:08,220
posnela prvo sliko eksoplaneta.

34
00:03:08,220 --> 00:03:14,020
Rdeča pika na tej sliki je planet velikan v tirnici okoli zvezde, ki je rjava pritlikavka.

35
00:03:17,880 --> 00:03:22,650
Leta 2010 je NACO naredil korak naprej.

36
00:03:24,440 --> 00:03:28,330
Ta zvezda je 130 svetlobnih let daleč od Zemlje.

37
00:03:28,330 --> 00:03:35,080
Je mlajša in svetlejša od Sonca, njeni štirje planeti pa so na velikih tirnicah.

38
00:03:36,900 --> 00:03:41,970
NACO-ov orlovski vid je omogočil izmeriti svetlobo s planeta c

39
00:03:41,970 --> 00:03:46,490
— plinastega velikana, ki ima desetkrat večjo maso kot Jupiter.

40
00:03:48,070 --> 00:03:50,450
Kljub blišču starševske zvezde

41
00:03:50,450 --> 00:03:54,450
lahko šibko svetlobo, ki prihaja s planeta, raztegnejo v spekter,

42
00:03:54,450 --> 00:03:57,380
ki odkriva podrobnosti o njegovi atmosferi.

43
00:03:59,270 --> 00:04:05,740
Danes odkrijejo mnogo planetov, ko ti zakrijejo del svoje starševske zvezde.

44
00:04:05,740 --> 00:04:09,020
Če slučajno vidimo planetovo tirnico s strani

45
00:04:09,020 --> 00:04:12,390
bo ob vsakem obhodu navidezno potoval čez zvezdino ploskev.

46
00:04:12,390 --> 00:04:16,870
Tako nam pravilno ponavljajoča a drobcena zmanjšanja zvezdinega sija

47
00:04:16,870 --> 00:04:20,310
izdajajo obstoj planeta v tirnici okoli nje.

48
00:04:23,010 --> 00:04:27,600
Teleskop TRAPPIST na observatoriju La Silla bo pomagal pri iskanju teh izmuzljivih prehodov.

49
00:04:28,250 --> 00:04:29,570
Medtem pa

50
00:04:29,570 --> 00:04:36,120
je Zelo velik teleskop proučil en tak planet zelo podrobno.

51
00:04:36,910 --> 00:04:44,820
Spoznajte GJ1214b, super-Zemljo, ki je 2,6-krat večja od našega domačega planeta.

52
00:04:47,010 --> 00:04:53,040
Med prehodom planetovo ozračje delno absorbira svetlobo svoje zvezde.

53
00:04:57,200 --> 00:05:02,740
ESO-ov občutljivi spektrograf FORS je razkril, da je GJ1214b

54
00:05:02,740 --> 00:05:07,000
morda svet, ki je vroč in vlažen kot savna.

55
00:05:09,920 --> 00:05:14,060
Plinasti velikani in savnasti svetovi so negostoljubni za življenje.

56
00:05:14,060 --> 00:05:17,060
A lov še ni končan.

57
00:05:18,010 --> 00:05:22,420
Kmalu bo novi instrument SPHERE instaliran na VLT.

58
00:05:22,420 --> 00:05:28,490
SPHERE bo lahko opazil šibke planete kljub blišču njihovih zvezd.

59
00:05:29,200 --> 00:05:35,140
Leta 2016 bo na VLT prispel spektrograf ESPRESSO

60
00:05:35,140 --> 00:05:39,110
in daleč prekosil sedanji instrument HARPS.

61
00:05:41,000 --> 00:05:44,850
ESO-v Izjemno velik teleskop (Extremely Large Telescope - ELT) bo, ko bo končan,

62
00:05:44,850 --> 00:05:49,170
morda našel dokaze o tujih biosferah.

63
00:05:56,480 --> 00:05:59,390
Na Zemlji je življenje povsod prisotno.

64
00:06:00,960 --> 00:06:09,640
Severni Čile ima svoj delež kondorjev, vicuñ, vizcach in velikanskih kaktusov.

65
00:06:11,910 --> 00:06:16,830
Celo v suhi prsti puščave Atacama mrgoli trdoživih mikrobov.

66
00:06:20,970 --> 00:06:25,300
V medzvezdnem prostoru smo našli gradnike življenja.

67
00:06:26,000 --> 00:06:28,790
Ugotovili smo, da so planeti v vesolju pogosti.

68
00:06:33,110 --> 00:06:38,190
Pred milijardami let so kometi prinesli vodo in organske molekule na Zemljo.

69
00:06:40,540 --> 00:06:44,250
Ali ne bi pričakovali, da se je to zgodilo tudi kje drugje?

70
00:06:49,500 --> 00:06:51,400
Ali pa smo sami?

71
00:06:53,040 --> 00:06:55,080
To je največje vprašanje vseh časov.

72
00:06:56,480 --> 00:06:59,530
In odgovor je že skorajda v našem dosegu.