1
00:00:02,000 --> 00:00:04,000
To je ESOcast!

2
00:00:04,260 --> 00:00:07,890
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO

3
00:00:07,890 --> 00:00:10,310
Evropskega južnega observatorija.

4
00:00:10,500 --> 00:00:17,980
V raziskovanju skrajnih meja je naš gostitelj dr. J., znan tudi kot dr. Joe Liske.

5
00:00:20,000 --> 00:00:23,500
Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta.

6
00:00:23,500 --> 00:00:27,850
Na poti k ESO-vi 50-letnici oktobra 2012

7
00:00:27,850 --> 00:00:30,630
vam predstavljamo osem posebnih epizod

8
00:00:30,630 --> 00:00:35,560
o ESO-vih prvih 50-ih letih raziskovanja južnega neba.

9
00:00:39,080 --> 00:00:43,000
Iskanje življenja

10
00:00:45,500 --> 00:00:48,470
Ste se že kdaj spraševali o življenju kje drugje v vesolju?

11
00:00:48,470 --> 00:00:51,600
O naseljenih planetih okrog daljnih zvezd?

12
00:00:51,600 --> 00:00:54,500
Astronomi so se — že stoletja.

13
00:00:54,500 --> 00:00:58,950
Konec koncev, pri množici galaksij, od katerih ima vsaka množico zvezd,

14
00:00:58,950 --> 00:01:01,140
kako bi lahko bila Zemlja edina?

15
00:01:02,500 --> 00:01:07,110
Leta 1995 sta švicarska astronoma Michel Mayor in Didier Queloz

16
00:01:07,110 --> 00:01:11,660
prva odkrila eksoplanet, ki se giblje okrog normalne zvezde.

17
00:01:12,000 --> 00:01:16,490
Od takrat do danes so lovci na planete odkrili stotine tujih svetov.

18
00:01:16,490 --> 00:01:21,780
Velike in majhne, vroče in hladne, potujoče po zelo različnih tirnicah.

19
00:01:22,600 --> 00:01:26,800
Sedaj smo tik pred odkritjem Zemljinih dvojčic.

20
00:01:27,290 --> 00:01:33,290
In v prihodnosti: odkritje planeta z življenjem - to je sveti gral astrobiologov.

21
00:01:39,590 --> 00:01:43,070
Evropski južni observatorij igra pomembno vlogo

22
00:01:43,070 --> 00:01:45,310
pri iskanju eksoplanetov.

23
00:01:46,290 --> 00:01:50,560
Skupina Michela Mayora je našla stotine eksoplanetov z observatorija Cerro La Silla,

24
00:01:50,560 --> 00:01:53,880
ESO-ve prve postojanke v Čilu.

25
00:01:54,890 --> 00:01:56,880
Tole je spektrograf CORALIE

26
00:01:56,880 --> 00:02:00,120
montiran na švicarskem teleskopu Leonhard Euler.

27
00:02:02,030 --> 00:02:07,940
Meri drobceno opletanje zvezd, ki ga povzroča gravitacija planetov v njihovi bližini.

28
00:02:07,940 --> 00:02:14,910
ESO-ov častitljiiv 3,6-metrski teleskop je prav tako na lovu za eksoplaneti.

29
00:02:16,200 --> 00:02:19,320
Spektrograf HARPS je najnatančnejši na svetu.

30
00:02:19,320 --> 00:02:23,680
Doslej je odkril več kot 150 planetov.

31
00:02:28,750 --> 00:02:30,360
Njegova največja trofeja:

32
00:02:30,360 --> 00:02:36,950
bogato osončje, ki ima vsaj pet morda pa celo sedem tujih svetov.

33
00:02:48,330 --> 00:02:50,960
Obstajajo pa tudi drugi načini iskanja eksoplanetov.

34
00:02:59,130 --> 00:03:05,350
Leta 2006 je 1,5-metrski Danski teleskop pomagal pri odkritju daljnega planeta

35
00:03:05,350 --> 00:03:08,350
ki ima le petkrat večjo maso kot Zemlja.

36
00:03:12,500 --> 00:03:16,200
V čem je trik? Gravitacijsko mikrolečenje.

37
00:03:17,040 --> 00:03:22,150
Planet in njegova zvezda prečkata smer, v kateri vidimo neko svetlo zvezdo, ki leži v ozadju,

38
00:03:22,150 --> 00:03:24,320
ter ob tem povečata njeno sliko.

39
00:03:26,420 --> 00:03:31,660
V nekaterih primerih lahko eksoplanete celo ujamete s kamero.

40
00:03:34,960 --> 00:03:41,240
Leta 2004 je NACO, kamera s prilagodljivo optiko na Zelo velikem teleskopu (VLT)

41
00:03:41,240 --> 00:03:45,220
posnela prvo sliko eksoplaneta.

42
00:03:45,220 --> 00:03:51,020
Rdeča pika na tej sliki je planet velikan v tirnici okoli zvezde, ki je rjava pritlikavka.

43
00:03:54,880 --> 00:03:59,650
Leta 2010 je NACO naredil korak naprej.

44
00:04:01,440 --> 00:04:05,330
Ta zvezda je 130 svetlobnih let daleč od Zemlje.

45
00:04:05,330 --> 00:04:12,080
Je mlajša in svetlejša od Sonca, njeni štirje planeti pa so na velikih tirnicah.

46
00:04:13,900 --> 00:04:18,970
NACO-ov orlovski vid je omogočil izmeriti svetlobo s planeta c

47
00:04:18,970 --> 00:04:23,490
— plinastega velikana, ki ima desetkrat večjo maso kot Jupiter.

48
00:04:25,070 --> 00:04:27,450
Kljub blišču starševske zvezde

49
00:04:27,450 --> 00:04:31,450
lahko šibko svetlobo, ki prihaja s planeta, raztegnejo v spekter,

50
00:04:31,450 --> 00:04:34,380
ki odkriva podrobnosti o njegovi atmosferi.

51
00:04:36,270 --> 00:04:42,740
Danes odkrijejo mnogo planetov, ko ti zakrijejo del svoje starševske zvezde.

52
00:04:42,740 --> 00:04:46,020
Če slučajno vidimo planetovo tirnico s strani

53
00:04:46,020 --> 00:04:49,390
bo ob vsakem obhodu navidezno potoval čez zvezdino ploskev.

54
00:04:49,390 --> 00:04:53,870
Tako nam pravilno ponavljajoča a drobcena zmanjšanja zvezdinega sija

55
00:04:53,870 --> 00:04:57,310
izdajajo obstoj planeta v tirnici okoli nje.

56
00:05:00,010 --> 00:05:04,600
Teleskop TRAPPIST na observatoriju La Silla bo pomagal pri iskanju teh izmuzljivih prehodov.

57
00:05:05,250 --> 00:05:06,570
Medtem pa

58
00:05:06,570 --> 00:05:13,120
je Zelo velik teleskop proučil en tak planet zelo podrobno.

59
00:05:13,910 --> 00:05:21,820
Spoznajte GJ1214b, super-Zemljo, ki je 2,6-krat večja od našega domačega planeta.

60
00:05:24,010 --> 00:05:30,040
Med prehodom planetovo ozračje delno absorbira svetlobo svoje zvezde.

61
00:05:34,200 --> 00:05:39,740
ESO-ov občutljivi spektrograf FORS je razkril, da je GJ1214b

62
00:05:39,740 --> 00:05:44,000
morda svet, ki je vroč in vlažen kot savna.

63
00:05:46,920 --> 00:05:51,060
Plinasti velikani in savnasti svetovi so negostoljubni za življenje.

64
00:05:51,060 --> 00:05:54,060
A lov še ni končan.

65
00:05:55,010 --> 00:05:59,420
Kmalu bo novi instrument SPHERE instaliran na VLT.

66
00:05:59,420 --> 00:06:05,490
SPHERE bo lahko opazil šibke planete kljub blišču njihovih zvezd.

67
00:06:06,200 --> 00:06:12,140
Leta 2016 bo na VLT prispel spektrograf ESPRESSO

68
00:06:12,140 --> 00:06:16,110
in daleč prekosil sedanji instrument HARPS.

69
00:06:18,000 --> 00:06:21,850
ESO-v Izjemno velik teleskop (Extremely Large Telescope - ELT) bo, ko bo končan,

70
00:06:21,850 --> 00:06:26,170
morda našel dokaze o tujih biosferah.

71
00:06:33,480 --> 00:06:36,390
Na Zemlji je življenje povsod prisotno.

72
00:06:37,960 --> 00:06:46,640
Severni Čile ima svoj delež kondorjev, vicuñ, vizcach in velikanskih kaktusov.

73
00:06:48,910 --> 00:06:53,830
Celo v suhi prsti puščave Atacama mrgoli trdoživih mikrobov.

74
00:06:57,970 --> 00:07:02,300
V medzvezdnem prostoru smo našli gradnike življenja.

75
00:07:03,000 --> 00:07:05,790
Ugotovili smo, da so planeti v vesolju pogosti.

76
00:07:10,110 --> 00:07:15,190
Pred milijardami let so kometi prinesli vodo in organske molekule na Zemljo.

77
00:07:17,540 --> 00:07:21,250
Ali ne bi pričakovali, da se je to zgodilo tudi kje drugje?

78
00:07:26,500 --> 00:07:28,400
Ali pa smo sami?

79
00:07:30,040 --> 00:07:32,080
To je največje vprašanje vseh časov.

80
00:07:33,480 --> 00:07:36,530
In odgovor je že skorajda v našem dosegu.

81
00:07:46,000 --> 00:07:49,990
Z vami sem bil dr. J., v tej posebni epizodi ESOcasta.

82
00:07:49,990 --> 00:07:53,260
Pridružite se mi spet naslednjič na novi vesoljski dogodivščini.

83
00:07:55,730 --> 00:07:57,500
Producent ESOcasta je ESO,

84
00:07:57,500 --> 00:07:59,300
Evropski južni observatorij.

85
00:07:59,300 --> 00:08:01,500
ESO, Evropski južni observatorij,

86
00:08:01,500 --> 00:08:03,000
je pomembna medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo.

87
00:08:03,000 --> 00:08:05,000
Med vsemi observatoriji, ki so postavljeni na Zemljinem povšju ali izstreljeni v vesolje, je ESO najbolj produktiven observatorij.

88
00:08:08,350 --> 00:08:13,240
Zapis v angleščini: ESO; prevod: Andreja Gomboc, www.portalvvesolje.si