1
00:00:04,389 --> 00:00:05,300
ALMA,

2
00:00:05,300 --> 00:00:08,290
najbolj kompleksni observatorij na površju Zemlje,

3
00:00:08,290 --> 00:00:10,240
je pravkar pričel z delovanjem.

4
00:00:11,192 --> 00:00:12,846
Teleskop je še vedno v gradnji,

5
00:00:12,846 --> 00:00:16,625
zato bodo njegove zmožnosti v prihodnjem letu še naraščale.

6
00:00:16,625 --> 00:00:18,669
A kljub temu njegovi posnetki že razkrivajo 

7
00:00:18,669 --> 00:00:24,102
pogled na vesolje, ki je za običajne teleskope nevidno.

8
00:00:24,300 --> 00:00:26,587
Tisoči znanstvenikov širom sveta so tekmovali med sabo, 

9
00:00:26,587 --> 00:00:29,977
da bi bill prvi, ki bodo uporabili ALMA-o.

10
00:00:29,977 --> 00:00:34,621
Upajo namreč, da bodo z njo raziskovali nekatere najtemnejše, najhladnejše,

11
00:00:34,621 --> 00:00:37,640
najbolj oddaljene in nabolj skrite skrivnosti vesolja.

12
00:00:42,098 --> 00:00:44,000
To je ESOcast! 

13
00:00:44,000 --> 00:00:46,742
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO,

14
00:00:46,742 --> 00:00:49,017
Evropskega južnega observatorija, 

15
00:00:49,017 --> 00:00:55,635
in raziskovanje skrajnih mej z našim gostiteljem, Dr. J-em ali Dr Joe-om Liskejem.

16
00:01:02,183 --> 00:01:04,296
Pozdravljeni in dobrodošli na ESOcast.

17
00:01:04,900 --> 00:01:08,174
V tej epizodi si bomo ogledali najnovejše novice z ALMA-e.

18
00:01:08,174 --> 00:01:11,726
Atacama Large Millimeter/submillimeter Array (Veliki milimetrski niz v Atacami)  

19
00:01:11,726 --> 00:01:14,652
pravkar pričenja z znanstvenimi opazovanji

20
00:01:14,652 --> 00:01:17,903
in tukaj je prvi javni posnetek z ALMA-e:

21
00:01:17,903 --> 00:01:23,104
dramatičen pogled na galaksiji, ki doživljata kozmično trčenje! 

22
00:01:26,007 --> 00:01:28,863
Spoznali bomo, kako nestrpno že čakajo astronomi širom sveta, 

23
00:01:28,863 --> 00:01:33,042
da bodo lahko pričeli uporabljati ta revolucionarni teleskop,

24
00:01:33,042 --> 00:01:37,361
in odkrili, zakaj je to šele začetek tega observatorija.

25
00:01:40,566 --> 00:01:44,583
Šele okrog tretjina od 66 ALMA-inih anten je bila doslej postavljena 

26
00:01:44,583 --> 00:01:48,437
na kraju observatorija, na planoti Chajnantor,

27
00:01:48,437 --> 00:01:52,083
5000 metrov visoko v čilskih Andih.

28
00:01:52,594 --> 00:01:55,101
A kljub temu je še pred dokončanjem gradnje

29
00:01:55,101 --> 00:01:59,258
ALMA že sedaj najmočnejši teleskop te vrste na Zemlji. 

30
00:02:02,276 --> 00:02:07,663
ALMA opazuje vesolje v svetlobi, ki ima valovno dolžino okrog enega milimetra

31
00:02:07,663 --> 00:02:11,518
ali manj, v grobem tisočkrat daljšo od valovnih dolžin vidne svetlobe.

32
00:02:12,377 --> 00:02:13,863
Z uporabo teh daljših valovnih dolžin

33
00:02:13,863 --> 00:02:17,996
lahko astronomi proučujejo ekstremno hladne objekte v vesolju, 

34
00:02:17,996 --> 00:02:21,247
ki so skozi običajne teleskope videti temni. 

35
00:02:24,498 --> 00:02:25,450
Poleg tega

36
00:02:25,450 --> 00:02:30,628
so tudi zelo koristne za kukanje v goste oblake vesoljskega prahu

37
00:02:30,628 --> 00:02:34,300
in za opazovanje zelo oddaljenih objektov v zgodnjem vesolju.

38
00:02:38,430 --> 00:02:42,842
ALMA je zelo drugačna od teleskopov za vidno in infrardečo svetlobo.

39
00:02:43,200 --> 00:02:46,092
Poleg tega, da opazuje svetlobo daljših valovnih dolžin,

40
00:02:46,092 --> 00:02:48,763
tudi deluje na povsem drugačen način.

41
00:02:49,273 --> 00:02:51,200
Namesto enega velikega teleskopa

42
00:02:51,200 --> 00:02:53,732
uporablja ALMA niz anten,

43
00:02:53,732 --> 00:02:58,097
ki so razporejene čez območje veliko do 16 kilometrov.

44
00:03:02,044 --> 00:03:05,644
Poglede z različnih anten nato sestavijo v eno sliko s pomočjo enega od

45
00:03:05,644 --> 00:03:09,568
najhitrejših na svetu, posebej za ta namen narejenih superračunalnikov,

46
00:03:09,568 --> 00:03:11,704
imenovanim 'ALMA korelator',

47
00:03:11,704 --> 00:03:16,719
ki lahko izvede 17 kvadriljonov operacij v sekundi.

48
00:03:17,393 --> 00:03:19,065
Zato so posnetki z ALMA-e videti drugače

49
00:03:19,065 --> 00:03:22,571
kot običajne slike vesolja.

50
00:03:30,001 --> 00:03:31,394
Znanstveniki na ALMA-i so zadnje mesece 

51
00:03:31,394 --> 00:03:34,576
testirali sisteme tega observatorija

52
00:03:34,576 --> 00:03:38,337
in ga pripravljali na prvi krog znanstvenih opazovanj.

53
00:03:38,941 --> 00:03:43,353
Eden od rezultatov njihovih testov je prva javno objavljena ALMA-ina slika.

54
00:03:43,771 --> 00:03:47,100
Sliko so naredili z uporabo samo dvanajstih anten

55
00:03:47,100 --> 00:03:49,645
— kar je manj, kot jih bo uporabljeno za prva znanstvena opazovanja,

56
00:03:49,645 --> 00:03:52,200
in bistveno manj, kot jih bo imel dokončan observatorij —

57
00:03:52,200 --> 00:03:54,893
in še te so bile veliko bližje kot bodo ob dokončanju.

58
00:03:55,845 --> 00:03:57,912
Zaradi teh dveh razlogov je ta prva slika

59
00:03:57,912 --> 00:04:00,466
le 'za pokušino' tega, kar šele prihaja.

60
00:04:03,786 --> 00:04:07,084
Galaksiji Anteni sta par galaksij, ki sta trčili,

61
00:04:07,084 --> 00:04:09,638
kar je dramatično spremenilo njuni obliki.

62
00:04:09,916 --> 00:04:13,724
Medtem ko nam vidna svetloba pokaže zvezde v galaksijah,

63
00:04:13,724 --> 00:04:19,900
ALMA-in pogled razkriva oblake gostega, hladnega plina, iz katerega zvezde nastajajo.

64
00:04:20,389 --> 00:04:24,893
Masivne koncentracije plina niso zbrane samo v jedrih teh dveh galaksij,

65
00:04:24,893 --> 00:04:28,446
ampak tudi v kaotičnem območju, v katerem trkata.

66
00:04:28,701 --> 00:04:33,624
Tam ima celotna količina plina maso, ki je milijardokrat večja od mase našega Sonca

67
00:04:33,624 --> 00:04:38,129
— to je bogat rezervoar snovi za bodoče generacije zvezd.

68
00:04:42,331 --> 00:04:45,280
Opazovanja te vrste bodo ključna za razumevanje tega,

69
00:04:45,280 --> 00:04:48,949
kako trki galaksij sprožijo rojstvo novih zvezd.

70
00:04:49,390 --> 00:04:53,175
To je le en primer, kako lahko ALMA razkriva dele vesolja,

71
00:04:53,175 --> 00:04:57,308
ki jih ne moremo videti s teleskopi za vidno in infrardečo svetlobo.

72
00:05:02,626 --> 00:05:03,949
V prihajajočem letu se bodo

73
00:05:03,949 --> 00:05:08,872
ostrina, hitrost in kakovost njenih opazovanj dramatično povečali,

74
00:05:08,872 --> 00:05:13,702
saj se bo povečalo število njenih anten, niz pa bo zrasel tudi po velikosti.

75
00:05:15,629 --> 00:05:18,508
A tudi samo s tem delom niza, ki že sedaj deluje,

76
00:05:18,508 --> 00:05:22,247
je to najboljša slika galaksij Anteni, kar so jih kdaj naredili 

77
00:05:22,247 --> 00:05:23,825
v valovnih dolžinah krajših od milimetra.

78
00:05:27,750 --> 00:05:30,629
ALMA lahko za prvih devet mesecev delovanja 

79
00:05:30,629 --> 00:05:33,555
sprejme samo okrog sto opazovalnih projektov.

80
00:05:34,158 --> 00:05:36,155
Kljub temu so v zadnjih nekaj mesecih

81
00:05:36,155 --> 00:05:41,240
astronomi z vseh koncev sveta poslali več kot 900 prijav za opazovanja,

82
00:05:41,240 --> 00:05:43,609
kar kaže na zelo veliko zanimanje med njimi. 

83
00:05:45,234 --> 00:05:49,042
Med prijavami so nato izbirali na podlagi njihove znanstvene kakovosti,

84
00:05:49,042 --> 00:05:50,737
regionalne raznovrstnosti

85
00:05:50,737 --> 00:05:54,220
in ustreznosti glede na ALMA-ine glavne znanstvene cilje.

86
00:05:54,917 --> 00:05:58,400
Poslušajmo neketere od astronomov, ki nameravajo uporabljati ALMA-o,

87
00:05:58,400 --> 00:06:02,029
zakaj so tako navdušeni nad tem novim teleskopom.

88
00:06:03,601 --> 00:06:05,203
Eden od glavnih razlogov za gradnjo ALMA-e 

89
00:06:05,203 --> 00:06:08,826
je proučevanje nastanka Osončja.

90
00:06:09,662 --> 00:06:12,796
Osončje je nastalo pred 4,5 milijardami let

91
00:06:12,796 --> 00:06:16,488
in radi bi razumeli, kako osončja nasploh nastajajo.

92
00:06:16,488 --> 00:06:20,923
ALMA ima dovoljšnjo velikost, občutljivost in ločljivost,

93
00:06:20,923 --> 00:06:24,685
da naredi podrobne študije osončij podobnih našemu,

94
00:06:24,685 --> 00:06:27,239
ki nastajajo blizu, v naši Galaksiji.

95
00:06:28,238 --> 00:06:31,256
Proučujem molekularne oblake v bližnjih galaksijah.

96
00:06:31,581 --> 00:06:34,182
Iz molekularnih oblakov nastajajo zvezde.

97
00:06:34,786 --> 00:06:36,829
Oblake sestavlja zelo hladen plin.

98
00:06:37,688 --> 00:06:40,033
Proučevanje fizikalnih pogojev v teh oblakih

99
00:06:40,033 --> 00:06:43,122
nam pomaga razumeti proces nastajanja zvezd.

100
00:06:43,122 --> 00:06:47,650
Sedaj lahko proučujemo samo molekularne oblake v galaksijah, ki so nam zelo blizu,

101
00:06:47,650 --> 00:06:49,693
tam do okrog 30 milijonov svetlobnih let daleč.

102
00:06:50,041 --> 00:06:53,106
Z ALMA-o bomo lahko proučevali posamezne oblake v galaksijah,

103
00:06:53,106 --> 00:06:54,546
ki so veliko veliko dalj.

104
00:06:55,568 --> 00:06:58,424
ALMA bo zelo pomemben instrument, ki nas bo naučil veliko novega

105
00:06:58,424 --> 00:07:03,207
o fiziki v bližini črne luknje v središču naše Galaksije.

106
00:07:03,207 --> 00:07:05,181
Plin, ki leži med nami in njo,

107
00:07:05,181 --> 00:07:08,339
nam namreč v krajših valovnih dolžinah zakriva pogled nanjo.

108
00:07:08,339 --> 00:07:12,216
Z zelo visoko kotno ločljivostjo v valovnih dolžinah krajših od milimetra,

109
00:07:12,216 --> 00:07:14,678
v katerih bo opazovala ALMA,

110
00:07:14,678 --> 00:07:19,229
bomo lahko pogledali majhne strukturne detajle v okolici črne luknje.

111
00:07:20,700 --> 00:07:24,800
Poznamo nekatere galaksije, ki obstajajo v zelo oddaljenih predelih vesolja 

112
00:07:24,800 --> 00:07:28,215
in ki jih lahko vidimo samo v določenih valovnih dolžinah.

113
00:07:28,400 --> 00:07:29,812
Tak primer so

114
00:07:30,550 --> 00:07:32,812
radijske galaksije,

115
00:07:32,812 --> 00:07:36,481
ki jih ne opazimo v nobenih drugih valovnih dolžinah,

116
00:07:36,481 --> 00:07:38,408
tudi z najmočnejšimi teleskopi ne.

117
00:07:38,900 --> 00:07:40,452
Zato smo čakali na ALMA-o,

118
00:07:40,452 --> 00:07:43,842
da nam da možnost za razumevanje, kaj te galaksije so

119
00:07:44,400 --> 00:07:47,185
in kaj se z njimi dogaja.

120
00:07:50,854 --> 00:07:53,734
Partnerske organizacije iz Evrope,

121
00:07:53,734 --> 00:07:55,939
Severne Amerike in Vzhodne Azije bodo nadaljevale z gradnjo ALMA-e

122
00:07:55,939 --> 00:07:59,144
tudi med prvimi znanstvenimi opazovanji.

123
00:07:59,399 --> 00:08:02,500
Do leta 2013, ko naj bi bil observatorij dokončan,

124
00:08:02,500 --> 00:08:04,345
bo imel 66 anten

125
00:08:04,345 --> 00:08:08,432
in se bo razširjal na območju velikem okrog 16 kilometrov.

126
00:08:09,918 --> 00:08:13,000
S svojim velikanskim opazovalnim potencialom

127
00:08:13,000 --> 00:08:16,250
bo ALMA prinesla revolucijo na mnogih področjih astronomije

128
00:08:16,250 --> 00:08:20,576
in nam ponudila poglobljen pogled v vesolje. 

129
00:08:21,040 --> 00:08:23,687
Z vami sem bil Dr J, posebej za ESOcast.

130
00:08:23,687 --> 00:08:27,402
Pridružite se mi naslednjič na novi vesoljski dogodivščini.

131
00:08:29,562 --> 00:08:33,254
Producent ESOcasta je ESO, Evropski južni observatorij.

132
00:08:33,254 --> 00:08:35,254
ESO, Evropski južni observatorij, je pomembna medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo,

133
00:08:35,254 --> 00:08:37,254
ki projektira, gradi in upravlja svetovno najbolj napredne zemeljske teleskope.

134
00:08:37,254 --> 00:08:40,254
Veliki milimetrski niz v Atacami (The Atacama Large Millimeter/submillimeter Array - ALMA), je mednarodni astronomski projekt, izveden v partnerstvu med Evropo, Severno Ameriko in Vzhodno Azijo ter v sodelovanju z republiko Čile.

135
00:08:43,000 --> 00:08:46,500
Izpis v angleščini: ESO, prevod v slovenščino: www.portalvvesolje.si.

136
00:08:58,285 --> 00:09:01,768
Zdaj, ko vas je ESO ujel na Zemlji,

137
00:09:03,626 --> 00:09:06,969
"odletite s tega sveta" s Hubblom.

138
00:09:08,688 --> 00:09:15,979
Hubblecast razkriva najnovejša odkritja najbolj znanega in nagrajenega vesoljskega observatorija,

139
00:09:18,254 --> 00:09:22,000
Nasinega in Esinega Vesoljskega teleskopa Hubble.