1
00:00:01,280 --> 00:00:06,870
Lov na svetlobo

2
00:00:12,520 --> 00:00:14,350
Že pol stoletja 

3
00:00:14,350 --> 00:00:19,500
nam Evropski južni observatorij postavlja na ogled veličastne lepote vesolja.

4
00:00:26,250 --> 00:00:28,340
Zvezdna svetloba se usipa na Zemljo.

5
00:00:30,390 --> 00:00:33,070
Velikanski teleskopi ujamejo kozmične fotone

6
00:00:33,070 --> 00:00:36,940
in jih usmerijo na vrhunske kamere in spektrografe.

7
00:00:40,090 --> 00:00:44,810
Današnje astronomske slike so zelo drugačne od tistih iz 60. let prejšnjega stoletja.

8
00:00:46,020 --> 00:00:49,130
V času ESO-vih začetkov, leta 1962,

9
00:00:49,130 --> 00:00:53,110
so astronomi uporabljali velike steklene fotografske plošče.

10
00:00:54,550 --> 00:00:58,730
Ne preveč občutljive, nenatančne in nerodne za rokovanje.

11
00:01:03,570 --> 00:01:07,220
Kako drugačni so današnji elektronski detektorji!

12
00:01:08,020 --> 00:01:10,500
Ujamejo skorajda vsak foton.

13
00:01:11,020 --> 00:01:14,000
Slike so na razpolago v trenutku.

14
00:01:14,000 --> 00:01:15,940
In kar je najvažnejše

15
00:01:15,940 --> 00:01:19,920
lahko jih obdelujejo in analizirajo z računalniškimi programi. 

16
00:01:21,020 --> 00:01:24,690
Astronomija je postala digitalna znanost.

17
00:01:31,550 --> 00:01:33,790
ESO-vi teleskopi uporabljajo nekatere od največjih

18
00:01:33,790 --> 00:01:36,460
in najbolj občutljivih detektorjev na svetu.

19
00:01:36,460 --> 00:01:43,460
Kamera na teleskopu VISTA jih ima kar 16. Skupno imajo 67 milijonov slikovnih elementov.

20
00:01:46,040 --> 00:01:50,810
Ta gromozanski instrument ujame infrardečo svetlobo kozmičnih oblakov prahu,

21
00:01:50,810 --> 00:01:52,140
novorojenih zvezd

22
00:01:52,140 --> 00:01:55,210
in daljnih galaksij.

23
00:02:02,530 --> 00:02:08,200
Tekoči helij drži temperaturo detektorjev na minus 269 stopinjah.

24
00:02:08,200 --> 00:02:11,950
VISTA dela pregled južnega neba,

25
00:02:11,950 --> 00:02:15,670
podobno kot raziskovalna odprava raziskuje neznano celino.

26
00:02:18,480 --> 00:02:21,910
Pregledovalni VLT teleskop (VLT Survey Telescope) je še en stroj za odkrivanje,

27
00:02:21,910 --> 00:02:24,650
le da ta dela v vidnih valovnih dolžinah.

28
00:02:31,020 --> 00:02:34,670
Njegova kamera, imenovana OmegaCAM, je še večja.

29
00:02:34,670 --> 00:02:40,240
32 CCD kamer deluje kot tim in posname spektakularne slike

30
00:02:40,240 --> 00:02:45,100
s težko predstavljivimi 268 milijoni slikovnih elementov.

31
00:02:47,870 --> 00:02:50,930
Zorno polje je veliko eno kvadratno stopinjo

32
00:02:50,930 --> 00:02:53,980
—  štirikrat toliko kot polna Luna.

33
00:02:56,670 --> 00:03:01,220
OmegaCAM proizvede petdeset gigabyte-ov podatkov vsako noč.

34
00:03:02,020 --> 00:03:05,530
In to so res čudoviti gigabyte-i.

35
00:03:08,680 --> 00:03:11,810
Pregledovalni teleskopi, kot sta VISTA in VST,

36
00:03:11,810 --> 00:03:15,900
na nebu iščejo tudi redke in zanimive objekte.

37
00:03:16,500 --> 00:03:19,850
Nato astronomi uporabijo moč Zelo velikega teleskopa (VLT),

38
00:03:19,850 --> 00:03:23,490
da proučijo te objekte bolj podrobno.

39
00:03:26,290 --> 00:03:28,380
Vsak od štirih teleskopv VLT

40
00:03:28,380 --> 00:03:30,800
ima svoj set posebnih instrumentov,

41
00:03:30,800 --> 00:03:33,800
vsak od njih ima svoje posebne prednosti.

42
00:03:35,000 --> 00:03:42,310
Brez teh instrumentov bi bilo ESO-vo velikansko oko pravzaprav slepo.

43
00:03:43,349 --> 00:03:49,930
Instrumenti imajo zanimiva imena, kot ISAAC, FLAMES, HAWK-I in SINFONI.

44
00:03:50,880 --> 00:03:55,350
Velikanski visoko-tehnološki stroji, vsak velikosti manjšega avtomobila.

45
00:03:57,020 --> 00:03:58,520
Njihov namen:

46
00:03:58,520 --> 00:04:03,870
posneti fotone iz vesolja in uporabiti vsak možni bit informacije v njih.

47
00:04:06,020 --> 00:04:10,630
Vsi ti instrumenti so edinstveni, a nekateri so še bolj posebni od drugih.

48
00:04:10,630 --> 00:04:17,370
Na primer, NACO in SINFONI uporabljata VLT-jev sistem prilagodljive optike.

49
00:04:20,520 --> 00:04:23,450
Laserji naredijo umetne zvezde, ki astronomom pomagajo

50
00:04:23,450 --> 00:04:27,220
popraviti razmazanost slik, ki nastane zaradi motenj ozračja.

51
00:04:33,850 --> 00:04:38,250
NACO-vi posnetki so tako ostri, kot če bi jih posneli v vesolju, nad Zemljinim ozračjem.

52
00:04:41,020 --> 00:04:46,720
In tu sta še MIDI in AMBER. Dva interferometrična instrumenta.

53
00:04:47,520 --> 00:04:52,330
Tukaj pripeljejo skupaj svetlobne valove z dveh ali večih teleskopov,

54
00:04:52,330 --> 00:04:55,880
kot da bi jih ujelo eno samo velikansko zrcalo.

55
00:04:58,520 --> 00:04:59,520
Rezultat:

56
00:05:00,280 --> 00:05:02,410
najostrejši pogled, kar si jih lahko zamislite.

57
00:05:06,520 --> 00:05:09,390
Vendar astronomija ni samo snemanje lepih slik.

58
00:05:09,390 --> 00:05:11,080
Če vas zanimajo podrobnosti,

59
00:05:11,080 --> 00:05:15,290
morate zvezdno svetlobo razrezati in proučiti njeno sestavo.

60
00:05:18,340 --> 00:05:22,050
Spektroskopija je eno najmočnejših orodij astronomije.

61
00:05:27,840 --> 00:05:31,780
Ni čudno, da ima ESO nekatere od najbolj naprednih spektrografov na svetu,

62
00:05:31,780 --> 00:05:34,240
kot je na primer X-Shooter.

63
00:05:35,420 --> 00:05:40,430
Slike so lahko lepe, a spektri razkrivajo več informacij.

64
00:05:44,270 --> 00:05:45,520
Sestava.

65
00:05:46,520 --> 00:05:47,780
Gibanje.

66
00:05:48,770 --> 00:05:50,060
Starosti.

67
00:05:56,270 --> 00:06:01,010
Atmosfere eksoplanetov, ki se gibljejo okoli daljnih zvezd.

68
00:06:04,550 --> 00:06:08,890
Ali novorojene galaksije na robu vidnega dela vesolja.

69
00:06:12,350 --> 00:06:17,530
Brez spektroskopije bi bili samo raziskovalci, ki strmijo v lepo pokrajino.

70
00:06:17,530 --> 00:06:18,980
S spektroskopijo

71
00:06:18,980 --> 00:06:24,570
pa izvemo topografijo, geologijo, razvoj in sestavo pokrajine.

72
00:06:34,260 --> 00:06:36,080
In še nekaj.

73
00:06:40,060 --> 00:06:44,930
Kljub umirjeni lepoti je vesolje zelo divji kraj.

74
00:06:47,010 --> 00:06:48,700
Stvari počijo sredi teme

75
00:06:48,700 --> 00:06:52,680
in astronomi si želijo ujeti vsak tak dogodek.

76
00:06:56,020 --> 00:07:01,300
Masivne zvezde končajo življenje v titanskih eksplozijah supernov.

77
00:07:07,580 --> 00:07:10,470
Nekatere kozmične detonacije so tako silovite,

78
00:07:10,470 --> 00:07:13,640
da za kratek čas zasenčijo svojo galaksijo

79
00:07:13,640 --> 00:07:19,320
in razlijejo v medgalaktični prostor nevidno, visoko-energijsko sevanje gama.

80
00:07:21,320 --> 00:07:26,980
Majhni robotski teleskopi se avtomatsko odzovejo na opozorila s satelitov.

81
00:07:26,980 --> 00:07:34,010
V nekaj sekundah se obrnejo v pravi položaj in snemajo posledice teh eksplozij.

82
00:07:35,180 --> 00:07:38,680
Drugi robotski teleskopi pa se zanimajo za manj dramatične dogodke,

83
00:07:38,680 --> 00:07:43,510
kot so daljni planeti, ki delno zakrijejo svojo zvezdo.

84
00:07:46,260 --> 00:07:49,170
Vesolje je v stanju nenehnega gibanja.

85
00:07:49,170 --> 00:07:52,690
ESO se trudi, da ne bi zgrešil niti enega srčnega utripa.

86
00:07:55,020 --> 00:07:58,900
Kozmologija proučuje vesolje kot celoto.

87
00:07:58,900 --> 00:08:03,110
Njegovo strukturo, razvoj in izvor.

88
00:08:07,020 --> 00:08:11,820
Tu je še posebej bistveno ujeti vso razpoložjivo svetlobo.

89
00:08:11,820 --> 00:08:17,880
Te galaksije so tako daleč, da le peščica njihovih fotonov doseže Zemljo.

90
00:08:20,020 --> 00:08:23,510
Toda ti fotoni imajo ključ do ugank kozmične preteklosti.

91
00:08:25,320 --> 00:08:27,770
Potovali so milijarde let.

92
00:08:27,770 --> 00:08:31,470
Slikajo nam portret zgodnjih dni vesolja.

93
00:08:32,020 --> 00:08:37,150
Zato so veliki teleskopi in občutljivi detektorji tako pomembni.

94
00:08:37,950 --> 00:08:40,070
V zadnjih petdesetih letih

95
00:08:40,070 --> 00:08:44,520
so ESO-vi teleskopi razkrili nekatere od najbolj oddaljenih galaksij in kvazarjev

96
00:08:44,520 --> 00:08:46,580
znanih doslej.

97
00:08:50,020 --> 00:08:53,980
Pomagali so celo razkrivati porazdelitev temne snovi,

98
00:08:53,980 --> 00:08:56,970
katere narava je še vedno skrivnost.

99
00:09:03,580 --> 00:09:09,790
Kdo ve, kaj bo prineslo naslednjih petdeset let?