1
00:00:02,080 --> 00:00:06,640
Ostro oko

2
00:00:08,020 --> 00:00:11,590
Večje je boljše - tako je vsaj pri zrcalih teleskopov.

3
00:00:11,590 --> 00:00:16,670
Vendar morajo biti velika zrcala debela, da se pod lastno težo ne deformirajo.

4
00:00:17,340 --> 00:00:21,610
Zelo velika zrcala pa se deformirajo ne glede na to, kako debela in težka so.

5
00:00:22,680 --> 00:00:29,360
Rešitev? Tanka, lahka zrcala - in čarovniški trik imenovan aktivna optika.

6
00:00:30,330 --> 00:00:33,350
ESO je bil pionir te tehnologije v poznih 1980.-tih

7
00:00:33,350 --> 00:00:36,040
s Teleskopom novih tehnologij (New Technology Telescope).

8
00:00:37,450 --> 00:00:39,710
In to je današnji instrument.

9
00:00:39,710 --> 00:00:45,760
Zrcala Zelo velikega teleskopa (Very Large Telescope – VLT) – merijo 8,2 metra počez...

10
00:00:45,760 --> 00:00:48,500
… a so samo 20 centimetrov debela.

11
00:00:49,330 --> 00:00:50,330
In tu je čarovnija:

12
00:00:50,990 --> 00:00:53,330
računalniško kontroliran podporni sistem zagotavlja

13
00:00:53,330 --> 00:00:59,080
da zrcalo ves čas ohranja željeno obliko do nanometra natančno.

14
00:01:15,640 --> 00:01:18,950
VLT je ESO-ov vrhunski teleskop.

15
00:01:18,950 --> 00:01:25,860
Štirje identični teleskopi združujejo svoje sile na vrhu Cerro Paranal v severnem Čilu.

16
00:01:25,860 --> 00:01:28,040
Zgrajeni so bili v poznih 1990.-tih

17
00:01:28,040 --> 00:01:32,740
in nudijo astronomom najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

18
00:01:37,580 --> 00:01:42,930
Sredi puščave Atacama je ESO ustvaril raj za astronome.

19
00:01:58,240 --> 00:02:00,560
Znanstveniki bivajo v stavbi La Residencia,

20
00:02:00,560 --> 00:02:04,240
ki je deloma zakopana pod prst in grušč 

21
00:02:04,240 --> 00:02:06,390
enega najbolj suhih krajev na našem planetu.

22
00:02:06,870 --> 00:02:12,940
Toda v notranjosti so bujne palme, plavalni bazen in ... okusne čilske sladice.

23
00:02:16,260 --> 00:02:16,530
Seveda

24
00:02:16,530 --> 00:02:21,020
po čemer je Zelo velik teleskop edinstven ni njegov bazen,

25
00:02:21,020 --> 00:02:24,790
ampak njegov neprekosljivi razgled v vesolje.

26
00:02:29,600 --> 00:02:33,710
Brez tankih zrcal in aktivne optike VLT ne bi bil mogoč.

27
00:02:34,200 --> 00:02:35,280
A tu je še več.

28
00:02:35,280 --> 00:02:40,550
Tudi z najboljšimi in največjimi teleskopi so zvezde videti razmazane.

29
00:02:40,550 --> 00:02:44,590
Razlog? Zemljino ozračje popači sliko.

30
00:02:49,300 --> 00:02:53,410
Tu nastopi drugi čarovniški trik: prilagodljiva optika.

31
00:02:55,130 --> 00:03:01,410
Na Paranalu laserski žarki svetijo v nočno nebo, da ustvarijo umetne zvezde.

32
00:03:01,410 --> 00:03:05,020
Senzorji uporabijo te zvezde, da izmerijo popačitve zaradi ozračja.

33
00:03:05,020 --> 00:03:08,150
In stokrat na sekundo

34
00:03:08,150 --> 00:03:12,420
računalniško kontrolirane deformacije zrcal popravijo sliko. 

35
00:03:13,930 --> 00:03:19,690
In kakšen je končni učinek? Kot da bi turbulentno ozračje popolnoma odstranili.

36
00:03:20,090 --> 00:03:21,450
Samo poglejte razliko!

37
00:03:28,470 --> 00:03:31,880
Naša galaksija je velika spiralna galaksija.

38
00:03:31,880 --> 00:03:36,190
V njenem jedru – 27.000 svetlobnih let daleč –

39
00:03:36,190 --> 00:03:41,630
leži skrivnost, ki jo je ESO-v Zelo velik teleskop pomagal razkriti.

40
00:03:43,859 --> 00:03:47,510
Masivni oblaki prahu nam zakrivajo pogled na jedro Galaksije.

41
00:03:47,510 --> 00:03:51,560
Občutljive infrardeče kamere pa lahko vidijo skozi prah

42
00:03:51,560 --> 00:03:54,290
in razkrijejo, kaj leži za njim.

43
00:04:00,220 --> 00:04:05,560
Ob pomoči prilagodljive optike razkrijejo ducate orjaških rdečih zvezd.

44
00:04:05,870 --> 00:04:09,500
In sčasoma, v nekaj letih, lahko opazimo, da se te zvezde premikajo!

45
00:04:09,500 --> 00:04:14,270
Gibljejo se okrog nevidnega telesa v samem središču Galaksije.

46
00:04:16,040 --> 00:04:21,670
Na podlagi gibanja teh zvezd lahko astronomi sklepajo, da mora biti nevidno telo izjemno masivno.

47
00:04:22,440 --> 00:04:29,000
Pošastna črna luknja, ki ima 4,3 milijon-krat večjo maso od našega Sonca.

48
00:04:29,730 --> 00:04:33,760
Astronomi so opazili tudi močne bliske svetlobe iz oblakov plina

49
00:04:33,760 --> 00:04:35,510
ki padajo proti črni luknji.

50
00:04:35,510 --> 00:04:40,460
Vse to razkrivajo zmožnosti prilagodljive optike.

51
00:04:42,340 --> 00:04:47,050
Tako tanka zrcala in aktivna optika omogočajo gradnjo velikanskih teleskopov

52
00:04:47,050 --> 00:04:50,050
prilagodljiva optika pa poskrbi za turbulence v ozračju

53
00:04:50,050 --> 00:04:53,430
in nam daje izjemno ostre slike.

54
00:04:54,210 --> 00:04:56,260
Toda s čarovniškimi triki še nismo končali.

55
00:04:56,260 --> 00:05:00,440
Tu je še tretji, imenovan interferometrija.

56
00:05:03,080 --> 00:05:06,030
VLT sestavljajo štirje teleskopi.

57
00:05:06,030 --> 00:05:12,170
Skupaj lahko delujejo kot virtualni teleskop s premerom 130 metrov.

58
00:05:14,730 --> 00:05:20,350
Svetlobo, ki jo zberejo posamezni teleskopi, usmerijo skozi tunele, v katerih je vakuum

59
00:05:20,350 --> 00:05:23,460
in združijo v podzemnem laboratoriju.

60
00:05:25,220 --> 00:05:31,280
Tu združijo svetlobne valove, pri čemer uporabijo laserske meritve in komplicirane zakasnitvene linije.

61
00:05:36,160 --> 00:05:41,070
Skupni rezultat je zbiralna svetlobna moč štirih 8,2-metrskih zrcal

62
00:05:41,070 --> 00:05:47,370
in orlovski pogled imaginarnega teleskopa, velikega za petdeset teniških igrišč.

63
00:05:50,240 --> 00:05:54,010
Štirje dodatni teleskopi dajejo tej mreži teleskopov večjo fleksibilnost.

64
00:05:54,010 --> 00:05:57,340
Morda so poleg štirih velikanov videti drobceni

65
00:05:57,340 --> 00:06:01,990
a njihova zrcala merijo 1,8 metrov počez.

66
00:06:01,990 --> 00:06:07,580
To je več, kot je pred samo sto leti meril največji teleskop na svetu!

67
00:06:09,300 --> 00:06:12,070
Optična interferometrija je pravi čudež.

68
00:06:12,070 --> 00:06:16,270
Magija zvezdne svetlobe začarana v puščavi.

69
00:06:16,270 --> 00:06:20,270
In rezultati so impresivni.

70
00:06:22,380 --> 00:06:26,850
Interferometer Zelo velikega teleskopa razkriva petdesetkrat manjše podrobnosti

71
00:06:26,850 --> 00:06:28,920
kot vesoljski teleskop Hubble.

72
00:06:31,990 --> 00:06:36,220
Na primer, dal nam je bližnji pogled na vampirsko dvojno zvezdo.

73
00:06:38,180 --> 00:06:41,050
Neka zvezda krade snov svoji spremljevalki.

74
00:06:45,690 --> 00:06:50,470
Odkril je nepravilni piš zvezdnega prahu okrog Betelgeze —

75
00:06:50,470 --> 00:06:54,430
zvezdne orjakinje, ki bo kmalu eksplodirala kot supernova.

76
00:06:56,770 --> 00:07:02,020
V diskih prahu okrog novorojenih zvezd pa so astronomi našli ...

77
00:07:03,010 --> 00:07:06,370
... surovine za bodoče Zemlji podobne svetove. 

78
00:07:07,100 --> 00:07:12,710
Zelo velik teleskop je najostrejše oko človeštva, ki zre v nebo.

79
00:07:13,400 --> 00:07:16,780
Toda astronomi imajo še druge načine, s katerimi razširijo svoja obzorja

80
00:07:16,780 --> 00:07:18,890
in razgled.

81
00:07:18,890 --> 00:07:21,720
Na Evropskem južnem observatoriju

82
00:07:21,720 --> 00:07:27,610
so se naučili videti vesolje v popolnoma drugačni luči.