1
00:00:02,000 --> 00:00:04,090
To je ESOcast!

2
00:00:04,090 --> 00:00:07,760
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO

3
00:00:07,760 --> 00:00:10,270
Evropskega južnega observatorija.

4
00:00:10,270 --> 00:00:18,010
V raziskovanju skrajnih meja je naš gostitelj dr. J., znan tudi kot dr. Joe Liske.

5
00:00:20,270 --> 00:00:23,300
Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta.

6
00:00:23,500 --> 00:00:27,950
Na poti k ESO-vi 50-letnici oktobra 2012

7
00:00:27,950 --> 00:00:30,600
vam predstavljamo osem posebnih epizod

8
00:00:30,600 --> 00:00:35,580
o ESO-vih prvih 50-ih letih raziskovanja južnega neba.

9
00:00:39,260 --> 00:00:44,850
Lov na svetlobo

10
00:00:50,500 --> 00:00:52,330
Že pol stoletja 

11
00:00:52,330 --> 00:00:57,480
nam Evropski južni observatorij postavlja na ogled veličastne lepote vesolja.

12
00:01:04,230 --> 00:01:06,320
Zvezdna svetloba se usipa na Zemljo.

13
00:01:08,370 --> 00:01:11,050
Velikanski teleskopi ujamejo kozmične fotone

14
00:01:11,050 --> 00:01:14,920
in jih usmerijo na vrhunske kamere in spektrografe.

15
00:01:18,070 --> 00:01:22,790
Današnje astronomske slike so zelo drugačne od tistih iz 60. let prejšnjega stoletja.

16
00:01:24,000 --> 00:01:27,110
V času ESO-vih začetkov, leta 1962,

17
00:01:27,110 --> 00:01:31,090
so astronomi uporabljali velike steklene fotografske plošče.

18
00:01:32,530 --> 00:01:36,710
Ne preveč občutljive, nenatančne in nerodne za rokovanje.

19
00:01:41,550 --> 00:01:45,200
Kako drugačni so današnji elektronski detektorji!

20
00:01:46,000 --> 00:01:48,480
Ujamejo skorajda vsak foton.

21
00:01:49,000 --> 00:01:51,980
Slike so na razpolago v trenutku.

22
00:01:51,980 --> 00:01:53,920
In kar je najvažnejše

23
00:01:53,920 --> 00:01:57,900
lahko jih obdelujejo in analizirajo z računalniškimi programi. 

24
00:01:59,000 --> 00:02:02,670
Astronomija je postala digitalna znanost.

25
00:02:09,530 --> 00:02:11,770
ESO-vi teleskopi uporabljajo nekatere od največjih

26
00:02:11,770 --> 00:02:14,440
in najbolj občutljivih detektorjev na svetu.

27
00:02:14,440 --> 00:02:21,440
Kamera na teleskopu VISTA jih ima kar 16. Skupno imajo 67 milijonov slikovnih elementov.

28
00:02:24,020 --> 00:02:28,790
Ta gromozanski instrument ujame infrardečo svetlobo kozmičnih oblakov prahu,

29
00:02:28,790 --> 00:02:30,120
novorojenih zvezd

30
00:02:30,120 --> 00:02:33,190
in daljnih galaksij.

31
00:02:40,510 --> 00:02:46,180
Tekoči helij drži temperaturo detektorjev na minus 269 stopinjah.

32
00:02:46,180 --> 00:02:49,930
VISTA dela pregled južnega neba,

33
00:02:49,930 --> 00:02:53,650
podobno kot raziskovalna odprava raziskuje neznano celino.

34
00:02:56,460 --> 00:02:59,890
Pregledovalni VLT teleskop (VLT Survey Telescope) je še en stroj za odkrivanje,

35
00:02:59,890 --> 00:03:02,630
le da ta dela v vidnih valovnih dolžinah.

36
00:03:09,000 --> 00:03:12,650
Njegova kamera, imenovana OmegaCAM, je še večja.

37
00:03:12,650 --> 00:03:18,220
32 CCD kamer deluje kot tim in posname spektakularne slike

38
00:03:18,220 --> 00:03:23,080
s težko predstavljivimi 268 milijoni slikovnih elementov.

39
00:03:25,850 --> 00:03:28,910
Zorno polje je veliko eno kvadratno stopinjo

40
00:03:28,910 --> 00:03:31,960
—  štirikrat toliko kot polna Luna.

41
00:03:34,650 --> 00:03:39,200
OmegaCAM proizvede petdeset gigabyte-ov podatkov vsako noč.

42
00:03:40,000 --> 00:03:43,510
In to so res čudoviti gigabyte-i.

43
00:03:46,660 --> 00:03:49,790
Pregledovalni teleskopi, kot sta VISTA in VST,

44
00:03:49,790 --> 00:03:53,880
na nebu iščejo tudi redke in zanimive objekte.

45
00:03:54,480 --> 00:03:57,830
Nato astronomi uporabijo moč Zelo velikega teleskopa (VLT),

46
00:03:57,830 --> 00:04:01,470
da proučijo te objekte bolj podrobno.

47
00:04:04,270 --> 00:04:06,360
Vsak od štirih teleskopv VLT

48
00:04:06,360 --> 00:04:08,780
ima svoj set posebnih instrumentov,

49
00:04:08,780 --> 00:04:11,780
vsak od njih ima svoje posebne prednosti.

50
00:04:12,980 --> 00:04:20,290
Brez teh instrumentov bi bilo ESO-vo velikansko oko pravzaprav slepo.

51
00:04:21,329 --> 00:04:27,910
Instrumenti imajo zanimiva imena, kot ISAAC, FLAMES, HAWK-I in SINFONI.

52
00:04:28,860 --> 00:04:33,330
Velikanski visoko-tehnološki stroji, vsak velikosti manjšega avtomobila.

53
00:04:35,000 --> 00:04:36,500
Njihov namen:

54
00:04:36,500 --> 00:04:41,850
posneti fotone iz vesolja in uporabiti vsak možni bit informacije v njih.

55
00:04:44,000 --> 00:04:48,610
Vsi ti instrumenti so edinstveni, a nekateri so še bolj posebni od drugih.

56
00:04:48,610 --> 00:04:55,350
Na primer, NACO in SINFONI uporabljata VLT-jev sistem prilagodljive optike.

57
00:04:58,500 --> 00:05:01,430
Laserji naredijo umetne zvezde, ki astronomom pomagajo

58
00:05:01,430 --> 00:05:05,200
popraviti razmazanost slik, ki nastane zaradi motenj ozračja.

59
00:05:11,830 --> 00:05:16,230
NACO-vi posnetki so tako ostri, kot če bi jih posneli v vesolju, nad Zemljinim ozračjem.

60
00:05:19,000 --> 00:05:24,700
In tu sta še MIDI in AMBER. Dva interferometrična instrumenta.

61
00:05:25,500 --> 00:05:30,310
Tukaj pripeljejo skupaj svetlobne valove z dveh ali večih teleskopov,

62
00:05:30,310 --> 00:05:33,860
kot da bi jih ujelo eno samo velikansko zrcalo.

63
00:05:36,500 --> 00:05:37,500
Rezultat:

64
00:05:38,260 --> 00:05:40,390
najostrejši pogled, kar si jih lahko zamislite.

65
00:05:44,500 --> 00:05:47,370
Vendar astronomija ni samo snemanje lepih slik.

66
00:05:47,370 --> 00:05:49,060
Če vas zanimajo podrobnosti,

67
00:05:49,060 --> 00:05:53,270
morate zvezdno svetlobo razrezati in proučiti njeno sestavo.

68
00:05:56,320 --> 00:06:00,030
Spektroskopija je eno najmočnejših orodij astronomije.

69
00:06:05,820 --> 00:06:09,760
Ni čudno, da ima ESO nekatere od najbolj naprednih spektrografov na svetu,

70
00:06:09,760 --> 00:06:12,220
kot je na primer X-Shooter.

71
00:06:13,400 --> 00:06:18,410
Slike so lahko lepe, a spektri razkrivajo več informacij.

72
00:06:22,250 --> 00:06:23,500
Sestava.

73
00:06:24,500 --> 00:06:25,760
Gibanje.

74
00:06:26,750 --> 00:06:28,040
Starosti.

75
00:06:34,250 --> 00:06:38,990
Atmosfere eksoplanetov, ki se gibljejo okoli daljnih zvezd.

76
00:06:42,530 --> 00:06:46,870
Ali novorojene galaksije na robu vidnega dela vesolja.

77
00:06:50,330 --> 00:06:55,510
Brez spektroskopije bi bili samo raziskovalci, ki strmijo v lepo pokrajino.

78
00:06:55,510 --> 00:06:56,960
S spektroskopijo

79
00:06:56,960 --> 00:07:02,550
pa izvemo topografijo, geologijo, razvoj in sestavo pokrajine.

80
00:07:12,240 --> 00:07:14,060
In še nekaj.

81
00:07:18,040 --> 00:07:22,910
Kljub umirjeni lepoti je vesolje zelo divji kraj.

82
00:07:24,990 --> 00:07:26,680
Stvari počijo sredi teme

83
00:07:26,680 --> 00:07:30,660
in astronomi si želijo ujeti vsak tak dogodek.

84
00:07:34,000 --> 00:07:39,280
Masivne zvezde končajo življenje v titanskih eksplozijah supernov.

85
00:07:45,560 --> 00:07:48,450
Nekatere kozmične detonacije so tako silovite,

86
00:07:48,450 --> 00:07:51,620
da za kratek čas zasenčijo svojo galaksijo

87
00:07:51,620 --> 00:07:57,300
in razlijejo v medgalaktični prostor nevidno, visoko-energijsko sevanje gama.

88
00:07:59,300 --> 00:08:04,960
Majhni robotski teleskopi se avtomatsko odzovejo na opozorila s satelitov.

89
00:08:04,960 --> 00:08:11,990
V nekaj sekundah se obrnejo v pravi položaj in snemajo posledice teh eksplozij.

90
00:08:13,160 --> 00:08:16,660
Drugi robotski teleskopi pa se zanimajo za manj dramatične dogodke,

91
00:08:16,660 --> 00:08:21,490
kot so daljni planeti, ki delno zakrijejo svojo zvezdo.

92
00:08:24,240 --> 00:08:27,150
Vesolje je v stanju nenehnega gibanja.

93
00:08:27,150 --> 00:08:30,670
ESO se trudi, da ne bi zgrešil niti enega srčnega utripa.

94
00:08:33,000 --> 00:08:36,880
Kozmologija proučuje vesolje kot celoto.

95
00:08:36,880 --> 00:08:41,090
Njegovo strukturo, razvoj in izvor.

96
00:08:45,000 --> 00:08:49,800
Tu je še posebej bistveno ujeti vso razpoložjivo svetlobo.

97
00:08:49,800 --> 00:08:55,860
Te galaksije so tako daleč, da le peščica njihovih fotonov doseže Zemljo.

98
00:08:58,000 --> 00:09:01,490
Toda ti fotoni imajo ključ do ugank kozmične preteklosti.

99
00:09:03,300 --> 00:09:05,750
Potovali so milijarde let.

100
00:09:05,750 --> 00:09:09,450
Slikajo nam portret zgodnjih dni vesolja.

101
00:09:10,000 --> 00:09:15,130
Zato so veliki teleskopi in občutljivi detektorji tako pomembni.

102
00:09:15,930 --> 00:09:18,050
V zadnjih petdesetih letih

103
00:09:18,050 --> 00:09:22,500
so ESO-vi teleskopi razkrili nekatere od najbolj oddaljenih galaksij in kvazarjev

104
00:09:22,500 --> 00:09:24,560
znanih doslej.

105
00:09:28,000 --> 00:09:31,960
Pomagali so celo razkrivati porazdelitev temne snovi,

106
00:09:31,960 --> 00:09:34,950
katere narava je še vedno skrivnost.

107
00:09:41,560 --> 00:09:47,770
Kdo ve, kaj bo prineslo naslednjih petdeset let?

108
00:09:50,250 --> 00:09:54,550
Z vami sem bil dr. J., v tej posebni epizodi ESOcasta.

109
00:09:54,550 --> 00:09:57,740
Pridružite se mi spet naslednjič na novi vesoljski dogodivščini.

110
00:10:00,320 --> 00:10:01,820
Producent ESOcasta je ESO,

111
00:10:01,820 --> 00:10:03,190
Evropski južni observatorij.

112
00:10:04,000 --> 00:10:05,540
ESO, Evropski južni observatorij,

113
00:10:05,540 --> 00:10:07,020
je pomembna medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo.

114
00:10:07,020 --> 00:10:09,000
Med vsemi observatoriji, ki so postavljeni na Zemljinem povšju ali izstreljeni v vesolje, je ESO najbolj produktiven observatorij.

115
00:10:12,890 --> 00:10:17,680
Zapis v angleščini: ESO; prevod: Andreja Gomboc, www.portalvvesolje.si