1 00:00:02,000 --> 00:00:04,000 To je ESOcast! 2 00:00:04,000 --> 00:00:08,000 Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO 3 00:00:08,000 --> 00:00:10,000 Evropskega južnega observatorija. 4 00:00:11,000 --> 00:00:18,000 V raziskovanju skrajnih meja je naš gostitelj dr. J., znan tudi kot dr. Joe Liske. 5 00:00:20,000 --> 00:00:23,000 Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta. 6 00:00:24,000 --> 00:00:27,500 Na poti k ESO-vi 50-letnici oktobra 2012 7 00:00:27,500 --> 00:00:30,000 vam predstavljamo osem posebnih epizod 8 00:00:30,000 --> 00:00:35,000 o ESO-vih prvih 50-ih letih raziskovanja južnega neba. 9 00:00:40,000 --> 00:00:44,000 Različni pogledi 10 00:00:51,000 --> 00:00:52,300 Odlična glasba, kajne? 11 00:00:53,440 --> 00:00:55,800 Predstavljajmo si, da bi imeli slušno okvaro. 12 00:00:55,800 --> 00:00:59,330 Kaj če bi ne mogli slišati nizkih frekvenc? 13 00:01:00,660 --> 00:01:02,460 Ali visokih frekvenc? 14 00:01:04,260 --> 00:01:06,950 Astronomi so bili nekoč v podobnem položaju. 15 00:01:07,650 --> 00:01:12,960 Človeško oko je občutljivo le na majhen del svetlobe iz vesolja. 16 00:01:12,960 --> 00:01:16,980 Ne vidimo svetlobe z valovno dolžino krajšo od vijolične, 17 00:01:16,980 --> 00:01:19,040 ali daljšo od rdeče. 18 00:01:19,770 --> 00:01:22,890 Enostavno ne dojemamo celotne kozmične simfonije. 19 00:01:25,000 --> 00:01:30,500 Infrardeče ali toplotno sevanje je leta 1800 odkril William Herschel. 20 00:01:34,080 --> 00:01:37,130 V temni sobi me ne morete videti. 21 00:01:38,000 --> 00:01:42,580 Če bi si nadeli infrardeča očala, pa bi lahko "videli" toploto mojega telesa. 22 00:01:45,690 --> 00:01:51,790 Na podoben način infrardeči teleskopi razkrivajo kozmične objekte, ki so prehladni, da bi oddajali vidno svetlobo. 23 00:01:51,790 --> 00:01:56,380 Tak primer so temni oblaki plina in prahu, kjer se rojevajo zvezde in planeti. 24 00:02:05,500 --> 00:02:06,570 Že desetletja 25 00:02:06,570 --> 00:02:09,250 ESO-vi astronomi z navdušenjem raziskujejo vesolje 26 00:02:09,250 --> 00:02:11,170 v infrardečih valovnih dolžinah. 27 00:02:11,910 --> 00:02:14,850 Toda prvi detektorji so bili majhni in zato neučinkoviti. 28 00:02:15,490 --> 00:02:18,610 Dajali so nam zamegljen pogled na infrardeče nebo. 29 00:02:20,890 --> 00:02:24,530 Današnje infrardeče kamere so velike in zmogljive. 30 00:02:24,530 --> 00:02:29,410 Da jim povečajo občutljivost, jih hladijo do zelo nizkih temperatur. 31 00:02:31,000 --> 00:02:35,820 In ESO-v Zelo velik teleskop je zasnovan tako, da se jih da dobro izkoristiti. 32 00:02:40,710 --> 00:02:47,580 Nekateri tehnološki triki, kot je interferometrija, delujejo le v infrardeči svetlobi. 33 00:02:49,950 --> 00:02:54,190 Razširili smo naš pogled, da bi razkrili vesolje v novi luči. 34 00:02:57,860 --> 00:03:03,820 Ta temen skupek je oblak vesoljskega prahu. Zakriva zvezde v ozadju. 35 00:03:03,820 --> 00:03:08,530 Toda v infrardeči svetlobi lahko gledamo naravnost skozi prah. 36 00:03:10,560 --> 00:03:14,040 In tukaj je Orionova meglica, zvezdna porodnišnica. 37 00:03:14,040 --> 00:03:18,470 Večina novorojenih mladih zvezd je skritih zaradi oblakov prahu. 38 00:03:18,470 --> 00:03:24,720 Spet prihaja infrardeča svetloba na pomoč, saj razkrije zvezde v nastajanju! 39 00:03:35,920 --> 00:03:39,730 Ob koncu svojega življenja zvezde odpihnejo del svojega plina. 40 00:03:39,730 --> 00:03:43,450 Vesoljska predstava v optičnih valovnih dolžinah 41 00:03:43,450 --> 00:03:47,630 — a infrardeči posnetek prikazuje še veliko več podrobnosti. 42 00:03:49,980 --> 00:03:52,320 Ne pozabite na zvezde in oblake plina, 43 00:03:52,320 --> 00:03:57,310 ki jih ujame pošastna črna luknja v središču naše galaksije. 44 00:03:57,310 --> 00:04:00,990 Brez infrardečih kamer jih ne bi nikoli videli. 45 00:04:03,170 --> 00:04:04,320 V drugih galaksijah 46 00:04:04,320 --> 00:04:09,460 so raziskave v infrardeči svetlobi pokazale pravo razporeditev zvezd podobnih Soncu. 47 00:04:12,410 --> 00:04:16,089 Najbolj oddaljene galaksije lahko proučujemo le v infrardeči svetlobi. 48 00:04:16,089 --> 00:04:19,000 Njihova svetloba je bila premaknjena k tem daljšim valovnim dolžinam 49 00:04:19,269 --> 00:04:21,500 zaradi širjenja vesolja. 50 00:04:23,890 --> 00:04:28,230 Blizu Paranala je manjši gorski vrh z osamljeno zgradbo. 51 00:04:28,910 --> 00:04:32,500 V njej se nahaja 4,1-metrski teleskop VISTA. 52 00:04:32,970 --> 00:04:36,520 Zgradila ga je Velika Britanija, ESO-va deseta država članica. 53 00:04:44,100 --> 00:04:47,230 Trenutno VISTA opazuje samo v infrardeči svetlobi. 54 00:04:47,230 --> 00:04:51,990 Uporablja ogromno kamero, ki je težka kot manjši tovornjak. 55 00:04:52,460 --> 00:04:58,540 VISTA ponuja pogled (špansko "vista") na infrardeče vesolje, kot ga nismo imeli še nikoli prej. 56 00:04:59,880 --> 00:05:03,700 ESO se ukvarja z optično astronomijo od samega začetka pred petdesetimi leti. 57 00:05:06,840 --> 00:05:09,850 In z infrardečo astronomijo že približno trideset let. 58 00:05:15,200 --> 00:05:18,040 Obstaja pa še več registrov za kozmično simfonijo. 59 00:05:20,000 --> 00:05:24,200 Na pet tisoč metrih nadmorske višine visoko v čilskih Andih 60 00:05:24,200 --> 00:05:26,400 se nahaja planota Chajnantor. 61 00:05:27,920 --> 00:05:30,720 Astronomija ne more višje od tega. 62 00:05:34,020 --> 00:05:36,740 Na Chajnantorju je doma ALMA 63 00:05:38,030 --> 00:05:41,240 – Veliki milimetrski/podmilimetrski niz v Atacami (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array). 64 00:05:42,280 --> 00:05:44,160 ALMA je še v fazi gradnje. 65 00:05:44,650 --> 00:05:48,020 Na kraju, ki je tako negostoljuben, da je tam težko celo dihati! 66 00:05:51,210 --> 00:05:54,140 Z desetimi od 66-ih anten 67 00:05:54,140 --> 00:05:58,660 je ALMA naredila prva opazovanja jeseni leta 2011. 68 00:06:03,080 --> 00:06:09,050 Milimetrski valovi iz vesolja. Da jih lahko opazujemo, moramo biti visoko in imeti suho ozračje. 69 00:06:09,050 --> 00:06:13,810 Chajnantor je eden najboljših krajev na svetu za taka opazovanja. 70 00:06:18,580 --> 00:06:24,360 Vidni postanejo oblaki hladnega plina in temnega prahu v dveh galaksijah, ki sta v trku. 71 00:06:24,870 --> 00:06:29,440 To ni prostor, kjer se zvezde rojevajo, ampak kjer so spočete. 72 00:06:32,540 --> 00:06:36,170 Spiralni valovi v toku umirajoče zvezde 73 00:06:36,170 --> 00:06:39,210 — bi lahko bil zanje kriv planet v tirnici okoli zvezde? 74 00:06:43,750 --> 00:06:45,480 S spremembo načina gledanja 75 00:06:45,480 --> 00:06:49,710 se približujemo razumevanju nastanka planetov, zvezd in galaksij. 76 00:06:50,310 --> 00:06:53,500 In celotni simfoniji kozmosa. 77 00:07:03,500 --> 00:07:07,600 Z vami sem bil dr. J., v tej posebni epizodi ESOcasta. 78 00:07:07,600 --> 00:07:10,730 Pridružite se mi spet naslednjič na novi vesoljski dogodivščini. 79 00:07:13,460 --> 00:07:15,000 Producent ESOcasta je ESO, 80 00:07:15,000 --> 00:07:16,500 Evropski južni observatorij. 81 00:07:16,500 --> 00:07:18,940 ESO, Evropski južni observatorij, 82 00:07:18,940 --> 00:07:21,000 je pomembna medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo, 83 00:07:21,000 --> 00:07:22,500 ki projektira, gradi in upravlja najbolj napredne teleskope na Zemlji. 84 00:07:25,970 --> 00:07:30,070 Zapis v angleščini: ESO; prevod: Dunja Fabjan, www.portalvvesolje.si.