1 00:00:02,000 --> 00:00:04,000 To je ESOcast! 2 00:00:04,000 --> 00:00:08,000 Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO 3 00:00:08,000 --> 00:00:10,000 Evropskega južnega observatorija. 4 00:00:11,000 --> 00:00:17,000 V raziskovanju skrajnih meja je naš gostitelj dr. J., znan tudi kot dr. Joe Liske. 5 00:00:20,000 --> 00:00:23,000 Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta. 6 00:00:24,000 --> 00:00:27,500 Na poti k ESO-vi 50-letnici oktobra 2012 7 00:00:27,500 --> 00:00:30,000 vam bomo predstavili osem posebnih epizod 8 00:00:30,000 --> 00:00:35,000 o ESO-vih prvih 50-ih letih raziskovanja južnega neba. 9 00:00:39,000 --> 00:00:44,000 Pogled v nebo 10 00:00:46,000 --> 00:00:53,000 Pred 167.000 leti je v majhni galaksiji, ki se giblje okrog naše Galaksije, eksplodirala zvezda. 11 00:00:56,000 --> 00:00:58,500 V času te oddaljene eksplozije 12 00:00:58,500 --> 00:01:02,000 je Homo sapiens šele začel naseljevati afriško savano. 13 00:01:05,000 --> 00:01:08,000 A nebesnega ognjemeta ni mogel opaziti nihče, 14 00:01:08,000 --> 00:01:13,000 saj je blisk svetlobe šele začel svojo dolgo pot proti Zemlji. 15 00:01:15,000 --> 00:01:19,500 V času, ko je svetloba supernove prepotovala že 98% svoje poti, 16 00:01:19,500 --> 00:01:24,500 so Grški filozofi ravno začeli razmišljati o naravi vesolja. 17 00:01:27,000 --> 00:01:29,000 Tik preden je svetloba dosegla Zemljo, 18 00:01:29,000 --> 00:01:34,000 je Galileo Galilej obrnil svoj prvi preprosti teleskop v nebo. 19 00:01:38,000 --> 00:01:41,000 In 24. februarja 1987, 20 00:01:41,000 --> 00:01:45,500 ko so fotoni iz eksplozije končno le dosegli naš planet, 21 00:01:45,500 --> 00:01:50,000 so lahko astronomi supernovo opazovali že zelo podrobno. 22 00:01:52,000 --> 00:01:54,000 Supernova 1987A, 23 00:01:54,770 --> 00:01:56,460 ki je zažarela na južnem nebu, 24 00:01:56,460 --> 00:01:59,440 ni bila vidna iz Evrope ali Združenih držav Amerike. 25 00:02:00,000 --> 00:02:04,000 A v tem času je ESO že zgradil svoj prvi veliki teleskop v Čilu, 26 00:02:04,000 --> 00:02:08,000 s katerim je astronomom ponudil sedež v prvi vrsti za ta kozmični spektakel. 27 00:02:11,000 --> 00:02:13,500 Teleskop je seveda osrednje orodje, 28 00:02:13,500 --> 00:02:18,000 ki nam omogoča razkriti skrivnosti vesolja. 29 00:02:19,000 --> 00:02:23,000 Teleskopi zberejo veliko več svetlobe kot človeško oko, 30 00:02:23,000 --> 00:02:28,000 zato lahko z njihovo pomočjo odkrivamo šibkejše zvezde in gledamo globlje v vesolje. 31 00:02:30,000 --> 00:02:34,000 Podobno kot povečevalna stekla nam pokažejo podrobnosti. 32 00:02:36,000 --> 00:02:40,000 Kadar so opremljeni še z občutljivimi kamerami in spektrografi, 33 00:02:40,000 --> 00:02:45,000 pa nam priskrbijo še obilico podatkov o planetih, zvezdah in galaksijah. 34 00:02:52,000 --> 00:02:56,000 ESO-vi prvi teleskopi na La Silli so bili pisana druščina. 35 00:02:56,000 --> 00:02:59,000 Od majhnih nacionalnih instrumentov 36 00:02:59,000 --> 00:03:02,000 do velikih astrografov in širokokotnih kamer. 37 00:03:12,000 --> 00:03:16,000 2,2-metrski teleskop - zdaj star skoraj že 30 let - 38 00:03:17,000 --> 00:03:20,000 še vedno poskrbi za nekatere najbolj dramatične poglede na kozmos. 39 00:04:01,000 --> 00:04:03,000 Na najvišji točki na Cerro La Silla 40 00:04:03,000 --> 00:04:09,000 leži ESO-va največja pridobitev iz zgodnjih let - 3,6-metrski teleskop. 41 00:04:09,000 --> 00:04:14,000 Pri starosti 35 let trenutno živi svoje drugo življenje kot lovec na planete. 42 00:04:16,000 --> 00:04:20,500 Zraven tega so švedski astronomi zgradili svetlečo posodo s premerom 15 metrov, 43 00:04:20,500 --> 00:04:25,000 ki služi raziskovanju mikrovalov iz hladnih vesoljskih oblakov. 44 00:04:26,000 --> 00:04:31,000 Skupaj so ti teleskopi pomagali odkrivati vesolje, v katerem živimo. 45 00:04:45,000 --> 00:04:49,000 Zemlja je le eden od osmih planetov v Sončevem sistemu. 46 00:04:55,000 --> 00:04:57,000 Vse od majcenega Merkurja pa do velikanskega Jupitra 47 00:04:57,000 --> 00:05:03,500 so te kamnite krogle in plinaste žoge ostanki procesa, v katerem je nastalo Sonce. 48 00:05:09,000 --> 00:05:14,000 Sonce samo leži nekje na polovici poti skozi našo galaksijo. 49 00:05:15,000 --> 00:05:20,000 En drobcen vir svetlobe med stotinami milijardami podobnih zvezd — 50 00:05:20,000 --> 00:05:25,000 med njimi so tudi napihnjene rdeče orjakinje, implodirane bele pritlikavke 51 00:05:25,000 --> 00:05:28,000 in hitro vrteče nevtronske zvezde. 52 00:05:29,000 --> 00:05:34,000 Spiralni rokavi Galaksije so posuti s svetlečimi meglicami, 53 00:05:34,000 --> 00:05:37,000 svetlimi oblaki novorojenih zvezd, 54 00:05:37,000 --> 00:05:42,000 medtem ko stare kroglaste kopice počasi rojijo po Galaksiji. 55 00:05:47,000 --> 00:05:51,500 Naša galaksija je le ena od neštetih galaksij v prostranem vesolju, 56 00:05:51,500 --> 00:05:57,000 ki se širi vse od prapoka pred skoraj 14 milijardami let. 57 00:06:05,000 --> 00:06:10,000 Zadnjih 50 let je ESO pomagal odkrivati naše mesto v vesolju. 58 00:06:10,000 --> 00:06:14,000 In z gledanjem v nebo smo odkrivali tudi svoj izvor. 59 00:06:14,500 --> 00:06:20,500 Smo del velike kozmične zgodbe. Brez zvezd nas ne bi bilo tukaj. 60 00:06:24,000 --> 00:06:28,000 Vesolje je bilo v začetku sestavljeno iz vodika in helija, dveh najlažjih elementov. 61 00:06:29,000 --> 00:06:34,000 A zvezde so jedrske peči, ki spreminjajo lažje elemente v težje. 62 00:06:36,000 --> 00:06:40,000 Supernove, kot je 1987A, 63 00:06:40,000 --> 00:06:44,000 posejejo vesolje s produkti te zvezdne alkemije. 64 00:06:47,000 --> 00:06:51,000 Ko se je izoblikoval Sončev sistem, pred približno 4,6 milijardami let, 65 00:06:51,000 --> 00:06:55,000 je vseboval nekaj teh težjih elementov. 66 00:06:55,000 --> 00:07:00,000 Kovine in silikate, pa tudi ogljik in kisik. 67 00:07:01,000 --> 00:07:06,000 Ogljik v naših mišicah, železo v naši krvi in kalcij v naših kosteh 68 00:07:06,000 --> 00:07:09,000 so bili skovani v prejšnjih generacijah zvezd. 69 00:07:09,000 --> 00:07:13,000 Vi in jaz smo bili dobesedno narejeni v nebesih. 70 00:07:14,000 --> 00:07:17,000 Toda odgovori vedno porodijo nova vprašanja. 71 00:07:17,000 --> 00:07:21,000 Več kot se naučimo, globlje postajajo skrivnosti. 72 00:07:23,000 --> 00:07:27,000 Kakšen je izvor in končna usoda galaksij? 73 00:07:31,000 --> 00:07:36,000 So tam zunaj druga osončja in ali obstaja nezemeljsko življenje? 74 00:07:43,000 --> 00:07:49,000 In kaj preži v temnem središču naše galaksije? 75 00:08:00,000 --> 00:08:04,000 Astronomi so očitno potrebovali močnejše teleskope. 76 00:08:04,000 --> 00:08:07,000 In ESO jih je oskrbel z revolucionarnimi novimi orodji. 77 00:08:16,000 --> 00:08:20,000 Z vami sem bil dr. J., v tej posebni epizodi ESOcasta. 78 00:08:20,000 --> 00:08:23,000 Pridružite se mi spet naslednjič na novi vesoljski dogodivščini. 79 00:08:26,000 --> 00:08:28,000 Producent ESOcasta je ESO, 80 00:08:28,000 --> 00:08:30,000 Evropski južni observatorij. 81 00:08:30,000 --> 00:08:31,000 ESO, Evropski južni observatorij, 82 00:08:31,000 --> 00:08:33,000 je pomembna medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo, 83 00:08:33,000 --> 00:08:35,000 ki projektira, gradi in upravlja najbolj napredne teleskope na Zemlji. 84 00:08:39,000 --> 00:08:45,000 Zapis v angleščini: ESO; prevod: Mihael Gojkošek, www.portalvvesolje.si. 85 00:08:57,000 --> 00:09:00,000 Zdaj, ko vas je ESO ujel na Zemlji, 86 00:09:02,000 --> 00:09:06,000 "odletite s tega sveta" s Hubblom. 87 00:09:08,000 --> 00:09:10,000 Hubblecast razkriva najnovejša odkritja 88 00:09:10,000 --> 00:09:14,000 najbolj znanega in nagrajenega vesoljskega observatorija, 89 00:09:17,000 --> 00:09:20,000 Nasinega in Esinega Vesoljskega teleskopa Hubble.