1 00:00:02,000 --> 00:00:04,000 To je ESOcast! 2 00:00:04,000 --> 00:00:07,500 Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO, 3 00:00:07,500 --> 00:00:10,000 Evropskega južnega observatorija, 4 00:00:10,000 --> 00:00:17,000 v raziskovanju skrajnih meja z našim gostiteljem Dr J ali Dr Joe Liske. 5 00:00:21,000 --> 00:00:23,000 Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta. 6 00:00:23,000 --> 00:00:27,000 V pričakovanju 50. obletnice ESO v oktobru 2012 7 00:00:27,000 --> 00:00:31,000 bomo predstavili osem posebnih epizod 8 00:00:31,000 --> 00:00:35,000 posvečenih ESOvim prvim 50. letom raziskovanja južnega neba. 9 00:00:40,000 --> 00:00:43,000 To je zgodba o epski pustolovščini... 10 00:00:48,000 --> 00:00:53,000 Zgodba o kozmični radovednosti, pogumu in vztrajnosti... 11 00:00:56,000 --> 00:01:01,000 Zgodba o tem, kako je Evropa šla na jug, da bi raziskovala zvezde. 12 00:01:50,000 --> 00:01:54,000 Gremo na jug. 13 00:01:55,000 --> 00:02:00,000 Dobrodošli na ESO, Evropskem južnem observatoriju. 14 00:02:03,000 --> 00:02:06,000 Star je že 50 let, vendar bolj aktiven kot kadarkoli. 15 00:02:12,000 --> 00:02:15,000 ESO je portal Evrope do zvezd. 16 00:02:16,000 --> 00:02:19,000 Tukaj astronomi iz petnajstih držav 17 00:02:19,000 --> 00:02:21,000 z združenimi močmi rešujejo skrivnosti vesolja. 18 00:02:22,500 --> 00:02:23,500 Kako? 19 00:02:23,500 --> 00:02:27,000 Z gradnjo največjih teleskopov na Zemlji. 20 00:02:27,000 --> 00:02:29,000 Z izdelavo občutljivih kamer in inštrumentov. 21 00:02:30,000 --> 00:02:32,000 S pregledovanjem neba. 22 00:02:34,000 --> 00:02:37,000 Pri svojem delu so opazovali bližnje in oddaljene objekte, 23 00:02:37,000 --> 00:02:40,000 od kometov, ki potujejo preko Sončevega sistema, 24 00:02:40,000 --> 00:02:44,000 do oddaljenih galaksij na robu prostora in časa, 25 00:02:44,000 --> 00:02:49,000 in nam tako posredovali svež in nov vpogled na vesolje. 26 00:03:20,500 --> 00:03:23,000 Vesolje polno globokih nedoumljivosti in nevidnih skrivnosti. 27 00:03:24,000 --> 00:03:26,000 In osupljivih lepot. 28 00:03:27,500 --> 00:03:29,500 Iz oddaljenih vrhov v Čilu 29 00:03:29,500 --> 00:03:32,000 evropski astronomi dosegajo zvezde. 30 00:03:32,500 --> 00:03:33,500 Vendar zakaj Čile? 31 00:03:34,000 --> 00:03:37,000 Zakaj so se astronomi odločili, da gredo na jug? 32 00:03:41,000 --> 00:03:45,000 Evropski južni observatorij ima svoj glavni center v Garchingu, v Nemčiji. 33 00:03:49,000 --> 00:03:53,000 Vendar lahko iz Evrope opazujemo le del neba. 34 00:03:53,000 --> 00:03:57,000 Za dopolnitev moramo potovati na jug. 35 00:04:06,000 --> 00:04:10,000 Zemljevidi južnega neba so več stoletij prikazovali velike praznine - 36 00:04:10,000 --> 00:04:13,000 nebesno Neznano Zemljo (Terra Incognita). 37 00:04:15,000 --> 00:04:16,500 1595. 38 00:04:17,000 --> 00:04:21,000 Nizozemski trgovci so prvič pluli proti vzhodnim Indijam. 39 00:04:27,000 --> 00:04:31,000 Ponoči sta pomorščaka Pieter Keyser in Frederik de Houtman 40 00:04:31,330 --> 00:04:36,390 izmerila pozicijo več kot 130 zvezd na južnem nebu. 41 00:04:43,000 --> 00:04:48,000 Kmalu so nebesne krogle in zemljevidi prikazovali dvanajst novih ozvezdij, 42 00:04:48,000 --> 00:04:52,000 ki jih ni pred tem videl nihče v Evropi. 43 00:04:54,000 --> 00:04:58,000 Angleži so bili prvi, ki so zgradili stalno astronomsko oporišče 44 00:04:58,000 --> 00:04:59,000 na južni polobli. 45 00:05:00,000 --> 00:05:05,000 Kraljevi observatorij na Rtu dobre nade so ustanovili leta 1820. 46 00:05:06,000 --> 00:05:10,500 Malo kasneje je John Herschel zgradil svoj osebni privatni observatorij 47 00:05:10,500 --> 00:05:13,000 v bližini znane južnoafriške Mizaste gore. 48 00:05:16,000 --> 00:05:17,000 Kakšen pogled! 49 00:05:17,000 --> 00:05:22,000 Temno nebo. Svetle kopice in zvezdni plini visoko nad glavo. 50 00:05:24,000 --> 00:05:27,000 Ni čudno, da so observatoriji Harvard, Yale in Leiden 51 00:05:27,000 --> 00:05:31,000 sledili s svojimi južnimi postojankami. 52 00:05:31,000 --> 00:05:34,000 Vendar je raziskovanje južnega neba 53 00:05:34,000 --> 00:05:38,000 še vedno potrebovalo veliko poguma, strasti in vztrajnosti. 54 00:05:43,000 --> 00:05:45,500 Pred petdesetimi leti 55 00:05:45,500 --> 00:05:50,000 je bila večina večjih teleskopov severno od ekvatorja. 56 00:05:51,000 --> 00:05:53,000 Torej zakaj je južno nebo tako pomembno? 57 00:05:55,000 --> 00:05:59,000 Najprej zato, ker ni bilo zabeleženo na zemljevidih. 58 00:05:59,500 --> 00:06:02,000 Celotnega neba iz Evrope enostavno ne moremo videti. 59 00:06:03,000 --> 00:06:07,000 Izrazit primer je središče naše domače galaksije. 60 00:06:07,000 --> 00:06:10,000 S težavo jo vidimo iz severne poloble, 61 00:06:10,000 --> 00:06:12,000 na jugu pa se razteza nad našimi glvami. 62 00:06:14,000 --> 00:06:16,000 Tu sta tudi Magellanova oblaka - 63 00:06:16,280 --> 00:06:19,600 dve manjši galaksiji, sopotnici naše galaksije. 64 00:06:20,500 --> 00:06:25,000 Nevidni s severa, vendar izjemno opazni, ko se nahajamo južno od ekvatorja. 65 00:06:26,000 --> 00:06:27,000 In končno 66 00:06:27,000 --> 00:06:31,300 Evropske astronome je oviralo svetlobno onesnaženje in slabo vreme. 67 00:06:32,000 --> 00:06:34,500 Z odhodom na jug so rešili večino svojih težav. 68 00:06:38,000 --> 00:06:42,000 Vožnja z ladjo na Nizozemskem, v juniju leta 1953. 69 00:06:42,000 --> 00:06:44,500 Tu, na krovu IJsselmeer, 70 00:06:44,500 --> 00:06:47,500 sta nemško-ameriški astronom Walter Baade 71 00:06:47,500 --> 00:06:50,000 in nizozemski astronom Jan Oort 72 00:06:50,000 --> 00:06:53,000 razložila kolegom svoj načrt za Evropski observatorij 73 00:06:53,000 --> 00:06:55,000 na južni polobli. 74 00:07:00,000 --> 00:07:04,500 Nobena izmed evropskih držav ni mogla posamično tekmovati z ZDA. 75 00:07:04,500 --> 00:07:06,500 Skupaj pa bi lahko. 76 00:07:07,000 --> 00:07:12,000 Sedem mesecev kasneje se je dvanajst astronomov iz šestih držav združilo tukaj, 77 00:07:12,000 --> 00:07:14,500 v državni senatni zbornici na Leidenski Univerzi. 78 00:07:14,500 --> 00:07:17,000 Podpisali so izjavo, 79 00:07:17,000 --> 00:07:22,000 kjer so navedli svojo željo, da bi ustanovili Evropski observatorij v Južni Afriki. 80 00:07:23,000 --> 00:07:25,000 To je tlakovalo pot za nastanek ESO. 81 00:07:26,000 --> 00:07:29,000 Vendar, počakajte!... Južna Afrika? 82 00:07:30,000 --> 00:07:31,500 Seveda je bilo smiselno. 83 00:07:31,500 --> 00:07:37,000 V Južni Afriki se je nahajal Observatorij Rta dobre nade in po letu 1909 84 00:07:37,000 --> 00:07:40,000 tudi observatorij Transvaal v Johannesburgu. 85 00:07:40,000 --> 00:07:44,500 Leidenski observatorij je imel svojo južno postajo v Hartebeespoortu. 86 00:07:47,000 --> 00:07:49,000 Leta 1955 87 00:07:49,000 --> 00:07:54,500 so astronomi sestavili testno opremo, da bi našli naboljšo točko za večji teleskop. 88 00:07:54,500 --> 00:08:01,000 Zeekoegat v Great Karoo. Ali Tafelkopje, v Bloemfonteinu. 89 00:08:02,000 --> 00:08:05,000 Vendar vreme ni bilo prav nič ugodno. 90 00:08:06,000 --> 00:08:12,000 Okrog leta 1960 se je pozornost obrnila na skalnato pokrajno na severu Čila. 91 00:08:13,000 --> 00:08:16,000 Tudi ameriški astronomi so tukaj načrtovali 92 00:08:16,000 --> 00:08:18,500 svoj observatorij na južni polobli. 93 00:08:18,500 --> 00:08:25,000 Težke ekspedicije s konji so razkrile veliko boljše pogoje kot v Južni Afriki. 94 00:08:26,000 --> 00:08:30,000 Kocka je padla leta 1963. To bo Čile. 95 00:08:30,000 --> 00:08:33,000 Šest mesecev kasneje je bil izbran Cerro La Silla 96 00:08:33,000 --> 00:08:36,000 kot bodoče mesto, kjer bo stal Evropski južni observatorij. 97 00:08:36,000 --> 00:08:40,000 ESO ni bil več samo oddaljene sanje. 98 00:08:41,000 --> 00:08:47,500 Končno je pet evropskih držav podpisalo dogovor za ESO dne 5. oktobra 1962 - 99 00:08:47,500 --> 00:08:53,000 to je uradni rojstni dan Evropskega južnega observatorija. 100 00:08:53,000 --> 00:08:56,500 Belgija, Nemčija, Francija, Nizozemska in Švedska 101 00:08:56,500 --> 00:09:01,000 so bile odločene, da skupaj dosežejo južne zvezde. 102 00:09:03,000 --> 00:09:07,000 La Sillo in okolico so odkupili od Čilske vlade. 103 00:09:08,000 --> 00:09:10,000 Cesta je bila zgrajena na sredi puste pokrajine. 104 00:09:11,000 --> 00:09:16,500 ESOjev prvi teleskop je svojo obliko dobil v tovarni jekla v Rotterdamu. 105 00:09:18,000 --> 00:09:21,000 In decembra 1966 106 00:09:21,000 --> 00:09:26,000 je Evropski južni observatorij odprl svoje prvo oko v nebo. 107 00:09:26,000 --> 00:09:32,000 Evropa se je vkrcala na veličastno potovanje k odkritju kozmosa. 108 00:09:37,000 --> 00:09:40,500 Z vami sem bil Dr J, ki se poslavljam od posebne epizode ESOcasta. 109 00:09:41,000 --> 00:09:44,000 Pridružite se mi naslednjič na novi vesoljski pustolovščini. 110 00:09:47,000 --> 00:09:48,500 Producent ESOcasta je ESO, 111 00:09:48,500 --> 00:09:50,000 Evropski južni observatorij. 112 00:09:51,000 --> 00:09:52,000 ESO, Evropski južni observatorij, 113 00:09:52,000 --> 00:09:54,000 je pomembno medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo, 114 00:09:54,000 --> 00:09:56,000 ki projektira, gradi in upravlja svetovno najbolj napredne zemeljske teleskope. 115 00:09:59,000 --> 00:10:05,000 Izpis v angleščini: ESO; prevod v slovenščino: www.portalvvesolje.si. 116 00:10:18,000 --> 00:10:21,000 Zdaj, ko vas je ESO ujel na Zemlji, 117 00:10:23,000 --> 00:10:27,000 "odletite s tega sveta" s Hubblom. 118 00:10:29,000 --> 00:10:32,000 Hubblecast razkriva najnovejša okritja 119 00:10:32,000 --> 00:10:36,000 najbolj znanega in nagrajenega vesoljskega observatorija, 120 00:10:37,500 --> 00:10:42,000 Nasinega in Esinega Vesoljskega teleskopa Hubble.